Bilje

Zgodovina Bilj

Petdnevna vremenska napoved.
To
-1/5
Sr
1/6
Če
3/12
Pe
-1/15
So
0/16

ZGODOVINA BILJ - VAŠKA KRONIKA

Prvič se Bilje kot kraj omenjajo okoli leta 1200 v seznamu posesti Goriških grofov in sicer pod imenom Videlsdorf. Ime Bilje pa se pojavi šele po 16. stoletju, kar po ljudskem izročilu povezuje to ime z rastlinjem (bilka, bil).

Arheološke najdbe, raztresene po celotnem prostoru sedanje vasi, izpričujejo pomembnost naselja, skozi katerega je potekala glavna prometna žila med takratno Aquileio in Emono to je med sedanjim Oglejem in Ljubljano. Najpomembnejša gospodarska panoga, ki je vasi vtisnila neizbrisan pečat je bilo opekarstvo. Najdba opekarne v Biljah, na ledini Križ Cijan, sega v časovni razpon od 1. do 5. stoletja našega štetja. Opekarstvo ima na tem področju staro tradicijo in se uveljavlja v današnje dni. Ob koncu 19. stoletja, so v Biljah poleg Ljudske opekarne (ustanovljene 11. marca 1898), delovale še opekarne Savnik – Nemec, opekarna grofa Coroninija in opekarna poljskega tipa Nemec. Opekarje se je zaradi mešanja mastne zemlje oprijel vzdevek blatarji in pod tem imenom so Biljenci znani še danes.
Več informacij o tradiciji opekarstva v Biljah, lahko najdete v knjigi Nataše Nemec »Bilje kronika« in na video kaseti »Blatarji«, avtoja Klemena Mozetiča. Gradivo je na razpolago v biljenski knjižnici.
Foto: (Razglednica s pozdravi iz Bilj leta 1899)

Za časa avstrijske cesarice Marije Terezije se kot duhovnija prvič omenja biljenska cerkev sv. Antona leta 1763, pod katero je spadala tudi Bukovica.
Foto: (Bilje pred prvo svetovno vojno)

V prvi svetovni vojni je bila cerkev porušena. V obnovljeni cerkvi sta se od prejšnje ohranila spodnji del oltarja, ki sta iz raznobarvnega marmorja z intarzijo.
Foto: (V prvi svetovni vojni porušena cerkev in okolica)

V času fašizma, so tudi za Bilje značilne »aleksandrijke«, ženske, ki so se odpravljale čez morje v Egipt in negovale otroke bogatašev. Ekonomske razmere so jih silile, da so odhajale služit, doma pa puščale številno družino. Šle so skoraj iz vsake biljenske hiše, iz nekaterih celo po več. Iz Egipta pa se ni nikoli več vrnilo 77 žensk, zato tudi drži rečenica na vasi, da je vsaka hiša dala svojo aleksandrijko.

Ob zaključku tega pisanja se vendarle moremo dotaknit še nekaterih dogodkov, ki so vezani na novejši čas.

- Dne 12. septembra 1942 je 12 mladih fantov iz Bilj odšlo v partizane. V spomin na ta množični pohod mladincev v partizane, praznujejo Bilje svoj krajevni praznik 12. septembra.
- Leta 1948 so ob podpori sindikata Goriških opekaren začeli urejati nogometno igrišče v Biljah.
- Že 10. decembra 1956 je bil ustanovljen otroški vrtec Bile. Vrtec je bil med prvimi na goriškem. Leta 1977 so stekle priprave na zidavo zgradbe za otroški vrtec, ki se je 14. septembra 1980 preselil v nove prostore.
- Največja naložba v kmetijstvo našega kraja je bilo urejanje kompleksa Biljenski griči, kjer so pričeli s prvimi zemeljskimi deli aprila 1960.
- Z velikimi prizadevanji se je 28. avgusta 1977 končala popotresna obnova šolske zgradbe. Dobila je tudi vodo, centralno ogrevanje in novo električno napeljavo.
- Najpomembnejša rekreacijska vsakoletna prireditev je Pohod po Biljenskih gričih, ki že od leta 1980 združuje pohodnike iz raznih krajev.
- Delo na objektu Dom krajanov »Negovan Nemec« Bilje, je bilo ob vsestranski pomoči in samoprispevku krajanov dokončano leta 1989. S prvimi deli so začeli 8. februarja 1983, ko so na gradbeno parcelo pripeljali prvi buldožer.
- Dne 18. aprila 1984 je bilo ustanovljeno Kulturno društvo »Zarja svobode« iz Bilj, ki deluje še danes.
- Umetniški ustvarjalec, akademski kipar Negovan Nemec, je s svojim vsestranskim delom postavil Bilje za center svojega ustvarjanja in življenja. Po njegovi zamisli je bil 4. julija 1981 obnovljen spomenik NOB, zasnoval je tudi spomenik padlih za svobodo, ki stoji v vasi od septembra 1973 in 12. septembra 1982 je bil odkrit doprsni kip domačinu Ivanu Suliču – Carju, ki je ravno tako njegovo delo. Usoda nam ga je iztrgala 26. avgusta 1987 starega komaj 40 let. Življenje je tako teklo in teče med delom in drobnimi radostmi.

Vir: Nataša Nemec »BILJE kronika«

BILJE DANES

Vas Bilje leži med Biljenskimi griči na severu in reko Vipavo na jugu, kar pomeni skupaj 206 ha površine. Vas je danes znana po vinorodnih Biljenskih gričih (Biljenski griči je največji strnjen vinograd v Sloveniji, saj meri v celoti 250 ha) in obsežnih sadjarskih površinah. V preteklosti pa so Biljam dajale osnovni pečat opekarne.

Bilje ustrezajo poselitvenemu vzorcu sredozemskega vplivnega območja z gručastimi naselji oz. zaselki na obrobju dolin in v zavetju gričev. Vas ima veliko zaselkov, ki niso ostro ločeni. Najstarejša jedra vasi so Britof, Vas, Doljni konec in Pristava. Po letu 1970 pa se je povečala zidava hiš tudi ob glavni cesti, Rusi poti, Margetenci in Laz. Novo naselje, zgrajeno po letu 1980 je nastalo na Frnaži. Hiše v novih stanovanjskih soseskah so višje, običajno pravokotnega tlorisa, opremljene z elementi, ki jih starejše hiše nimajo (balkoni, velika okna, terase, položnejša streha,…)

V Biljah je danes veliko razpoložljive kmetijske zemlje ter bližina neagrarnih delovnih mest. Vse to povzroča stalno rast prebivalstva in živahno gradnjo stanovanj. Večanje števila prebivalstva je pospešilo tudi razvoj oskrbnih, javnih in obrtnih dejavnosti. Večina prebivalcev Bilj, se le še dopolnilno ukvarja s kmetijstvom in se funkcijsko vse bolj navezuje na Novo Gorico.

Vir: Suzana Černe

Iz Statističnega urada Republike Slovenije (Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002), je v Biljah: 400 stanovanj, od tega 375 gospodinjstev, v njih pa 1102 prebivalcev (550 moških in 552 žensk).





Ta spletna stran uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več informacij o piškotkih najdete in nastavitve tukaj. Več info.

Sprejemam
Copyright © 2013 ... 2017 Krajevna skupnost Bilje. Vse pravice pridržane.